Reševalci mačk

O posebnih ljudeh

Reševalci živali, pa naj gre za reševanje psov, mačk, kač ali delfinov, so velikokrat v družbi nerazumljeni ali celo označeni za čudake. Največkrat kar po krivici in zato, ker gre za posebno vrsto ljudi in značajev. Morda zato, ker so brutalno direktni in brez dlake na jeziku. Mijav, kdo pa rad sliši o sebi kaj slabega. A za naju s Sukie je resnicoljubnost čudovito lepa vrlina.

Samotarski individualist

Danes je težko biti venmetalec, tak, kot ga ljubi naš svet in se kaže v različnih resničnostnih šovih. Posebnež si namreč že za to, ker imaš rad mir, družbo živali in naravo. In nisi osamljen!

Tak si, samotarski individualist, mijav. O sebi nikoli ne govoriš veliko in največkrat tudi ne iščeš družbe drugih človeških družabnikov. Imaš nas mačke, kajpada. Zato, ker smo me ravno takšne kot si ti. Mijav, smo res karakterji, a ne?

Empatični radodarnež

Predvsem si zelo odgovoren, skrben, empatičen in radodaren človek. Dobrobit živali na tretjem planetu od Sonca postavljaš visoko in ti veliko pomeni, da lahko sodeluješ pri tem, ko jim omogočaš lepše življenje. Zato ti tudi ni nič težko, ko gre za tvoje živalce. Če tudi za svoje delo in trud ne boš dobil plačila.

Prostovoljci, hvala!

Ravno zato ta prispevek kot najino zahvalo namenjava vsem mačjim dobrotnikom in reševalcem. Hvala prostovoljcem, ki delujete v društvih, zavetiščih ali kar tako na svojo pest in iniciativo. Mijav, super ljudje ste!

Midva bova še naprej spremljala vaše delo in objave, se veselila ali žalostila z vami. Brezdomnih mačkic in mačkonov namreč nikakor ne zmanjka, zato nujno potrebujemo vas. Vaš trud in vaša skrb za nas pa nikakor ne smeta ostati neopažena. Marsikje ste za nas edina ljubeča roka, ki smo je deležni.

In ko boste naleteli na kakšno res težavno oviro, vedite in ne obupajte, saj se dobro vedno povrne v dobrem. Midva pa vam hvaležno drgneva srce s pesmijo, ki jo namenjava vsem vam.

Mačji človek
  
  
 Ko te življenje s kremplji opraska,
 se kaže kot grda podganina maska.
 In ti jo pograbiš kot misel na plen,
 v sebi pa prazno razklenjen si člen.
  
 Ne boj, sonce naj ogreje tvoj kožuh
 z odtisi in s sledjo dlak v gubah rjuh,
 ker biti je temelj, uvid in spoznanje,
 da igrolov z mišjo otroške so sanje.
  
 In četudi v tihoti si predel v tem svetu,
 ogrebel z besedo ljudi svoje si v getu,
 me izmijavkale bolečino bomo v nebo,
 da mačje srce pozabljeno nikdar ne bo.