Inkontinenca po mačje
Inkontinenca je zoprna reč. Za poscanca in brisalca luž. Ti pač uide, pa kaj! Ne travmirajte zdaj, mijav. Bemti miš in podgano in vaše veselje ob pogledu na jezero izločka ter vrisk, ko vam stopalo zabrede v mokroto. Nam mačkam seveda ni nič jasno, zakaj tak cirkus in direndaj.
Resnica je, da vsi kdaj puščamo vodo. Ko pa to počne jokava štruca iz porodnišnice, ste naravnost vzhičeni in nasmejani, če tudi ji topel slap nese po vas. Hudimani pes, da smo diskriminirani, ker mačjega curka nikakor ne prenesete. Mijav, kje tiči varuh živali?
Priložnosti zapeljejo k plenicam
Pleničke, predloge in hlačke – človečnjaki se z njimi naravnost delate norca iz mačke! Pomislite na oslabljen mehur (inkontinenca), stres ali celo starost. Pha, kaj še. Markiranje ali označevanje z urinom je kar običajno vedenje hišnih mijavkarjev.
Tudi zame. V bistvu je tako, da mi je med igranjem pogosto predaleč do peska in ker navadno res čakam do zadnjega trenutka, kot vaša prezaposlena sonca s telefončki in drugimi gedžeti, odvržem tekoče breme v najbližji vogal.
Čisto ista čorba s čolnom ali življenjska resnica, kot ji pravite, slej ko prej jih dobite tako ali drugače še vi. Z mladostjo in norostjo, ker ste se plodili, hote, ali na starost, nehote. Naposled nosiš plenice, ker moraš ali ker sta ti odpovedala vodovodni sistem in hidravlika. In je tista inkontinenca!
Jebela miš, če se mota nova mačka v tvojem rajonu, jo menda označiš, če le imaš priložnost. Naj ve, da je to tvoj kos kavča, tvoje zatočišče. Ni kaj za debatirat, kaj je prav in kaj ne.
Mrnjav, seveda lahko imaš bolezen, ker so te hranili kot kanto za smeti. Takrat postaneš revež, ki je z jetri in mokrili v trajnem naročniškem razmerju pri lokalnem zdravilcu za živali. Zdaj nenamensko in precej nerad zalivaš svojo ali sosedovo parcelo, dokler ti dopuščajo dvonogi.
Nenazadnje pa imaš zasluge za eksponentno rast smradu in neužitnih gliv, zato za nagrado prejmeš bombažne gate, plenico ali kar oboje, in sanjaš o palčki.
Rešitev: sterilizacija ali kastracija
Seveda sam nisem izjema in posebnež med mački, ker sem prav tako večkrat priložnostno zalival poliamidne tekače. A ne iz hudobije, da boste vedeli. Sukie ravno tako. Pravzaprav sem precej gotov, da je to počela frekventno pogosteje in boljše od mene.
Navkljub temu, da sva oba vedela, da bi morala iti na stran v tisto plastično škatlo s peskom, sva vseeno štempljala vsepovsod, kjer se je dalo.
Mijav, kako neverjetno olajšanje in svojevrsten užitek je, če imaš izpraznjen mehur. O, ja!
Potem so nekega dne moji sostanovalci uredili zadevo z najino inkontinenco. Omama in nož ter nekajurna stiska želodca. Praznega. To zadnje je pravo trpljenje, ker lakote res ne prenašam dobro. Postanem tečka in na moč podoben grivastemu sorodniku in divjaku iz savane.
Danes naju je potemtakem nekoliko manj, en ali morda dva grama, kdo bi vedel natančno. Navkljub vsemu sva še vedno čisto zaresna mačka. Mijavkava, praskava, si brusiva kremplje, vsaj 16 ur delava v spanju, loviva ose in hrošče ter predeva. Potomcev pa ne bova imela. Nič hudega.
Mijavleluja! Jasno je, da nimava več ne želje ne sile, da bi označevala še kar koli. Vi ste presrečni in srečen človek ima srečnega mačka. Sloga in mirni živci so ponovno v hiši in midva nisva več krempljava poscanca, zaradi katerih se je jezilo ob urinskih nalivih in toči, ko je iz naju letelo po kockah in kotih.
Pametni mulariji, s katero si nerada deliva vašo ljubezen, pa navkljub napisanemu in ažuriranemu seznamu del ni pomoči. Vsak večer se namreč razlega glasen kreg po soseski, ker je menda ta in ta na vrsti za akcijo presajanja blatno-urinske prsti . Dane obljube, ko naju še ni bilo, so kajpada vsak dan sproti pozabljene.
Le mirne živce! Ker to so človeški pamži. Vaši so, kot sva vaša midva.
Bržkone, da imamo vsi napake – nekateri jih občasno celo utekočinimo. Zato sterilizirajte ali kastrirajte. Najverjetneje luž ne bo več. Razvajeni otroci pa vam bodo tudi ostali, v kolikor boste delali namesto njih. Pozabite na pravice. Dolžnosti!