Mačja stranišča

Mačja stranišča pogosto ne ustrezajo – ne vam ne mačkam. Pravzaprav tudi midva še nisva odkrila takega, ki bi zdržalo nekaj sezon, mijav več kot dve na primer. Očitno sva potrošniško talentirana in slaba ohranjevalca straniščne dediščine nočnih posod.  To bi rada spremenila, saj imajo od tega korist le trgovci.

Namreč, si sploh lahko predstavljate, da bi do vašega 40-ega leta v domači kopalnici zamenjali stranišče že vsaj 20-krat? Nanj pa ste se morali vsakokrat vedno znova privajati.  Če vsaj drugega ne, bi se pokrov školjke bolj s težavo škripajoče uglasbil po meri vaše zadnjice.

Čustvena odveza od svetega prostora z znanimi in domačimi elementi, kjer ste presedeli številne ure ter doživljali včasih prave grozljivke in druge peripetije s Prdom Zapeko v lovu na Geberitzilo, bi lahko usodno prispevala na kvaliteto in frekventnost vaše stolice. Boste to dopustili? Midva že ne.

Odprto

Midva ravno doživljava eno tako gastrointestinalno moro. Zdi se, da se ta ponavlja vedno znova in znova.

Prvi vece za mačke je v hiši bil tisti osnovni model – torej zgolj plastična škatla. Zelena in odprta. Izkazala se je bolj slabo in kot ustrezno za primere učenja mačjega mladiča s pomočjo asistence žerjava,  oziroma vaših zgornjih okončin.

Kmalu je PVC reč spremenila barvo dna v rumeno rjavo. Bržkone zaradi rednega dnevnega odlaganja aromatičnih izločkov različnih konsistenc in nians. V njej žal tudi nisem imel nobene zasebnosti.

Porka mačorka, bi vi lahko iztrebljali pri odprtih vratih in oknu vsem na ogled? Nikakor. Tudi jaz ne.

Zaprto, majhno ali veliko

Naslednji plastični klozet, ki so mi ga namenili v uporabo, bi nekako ustrezal spodnjemu srednjemu razredu. Imel je pokrov z ročajem, a ni imel filtra z aktivnim ogljem.

Miš in podgana, vsakič sem se skoraj zadušil od lastnih izpuhov, ki so se  neobrzdano širili po prostornem hodniku. A všeč so mi bila tista nihajna vratca, ko le ne bi bila prozorna in tako zelo hitro polomljena. Vsak mimoidoči mi je ponovno lahko zijal v rit.

Moji ljudje se seveda niso sprijaznili s težavo. Vratca so lepo pritrdili na pokrov s kovinskim vijakom in je držal. Še preveč, ker prihod in odhod nista več gladko tekla v ritmu kot prej.

Potem sem zrastel in belo-modro stranišče je postalo pretesno. Svoj rep sem zato ob večjih potrebah puščal pri vhodu, posledično so smrdljivi izstrelki leteli na prag. Včasih pa je stranišče prevzelo vlogo fontane, z obarvano vodico kajpada.

Še dobro, da sta se naposled pri intenzivnem čiščenju otroških rok, seveda po metodi svinje z mehom, zlomili trdi zapirali. Plastično ohišje je zato postalo povsem neuporabno.

Ne kupujte takega z dodatki na spodnjem delu!

Pa sem dobil tretjega, sivobelega, in mojo Sukie, in še vedno imam oba. To stranišče je veliko in prostorno, z nizkim ugrezom za lažji vstop. Ima filter, nihajna vratca, integriran ročaj in shranjevalni prostor na strehi z dodatkom.

Lopatka za presajanje mačjih bomb in projektilov je res izjemna pogruntavščina oblikovalcev sanitarne opreme, saj ne zaseda dodatnega prostora. Prav tako vam ne daje možnosti, da bi zaradi lenobe, ker je niste umili takoj, drekali naokoli.

Mijav, navdušenje nad novim WC in njegovo prostorsko umestitvijo na že znani kraj me je prevzelo kot otroka, ki na skrivaj izmakne čokolado. Ta bo trajal, so modrovali moji človečki. Pa ni. Je namreč gotof.

Jebela losos in tuna in proizvajalci mačjih WC-jev! Kot da ni še dovolj plastike v oceanih.

Res je, da ga tokrat uporabljava dva, toda pojava lukenj (ne ozonskih) res nisva pričakovala. Zato vam svetujeva, da ne kupujete mačjih stranišč s čepi ali raznorazno oblikovanimi podstavki ali ugrezi spodnjega dela.

Spodnja lupina mora biti nujno ravna in se mora prilegati površini, kjer bo stala. Dobro je, če podnjo položite tudi zaščito, in ta naj bo pralna, že zaradi peska, ki se kar prerad izmuzne na plan.

Pod težo peska in mačke v počepu slej ko prej ostane zgolj luknja. Toliko o tem, zakaj ni dobro, da jih vaše stranišče za miškoljubce ima.

Zdaj pa ponovno v akcijo. Ko bi le bilo zadnjič!