Veganstvo? Ne, hvala.
O veganski izkušnji mačka Snoopya in mačice Sukie
Če živiš s pubertetniki, ki menda vse najbolj znajo in vedo, ko ne preštevajo mozoljev pred ogledalom, potem se hitro zgodi, da ta mularija poizkuša napraviti tudi kakšne za nas mačke precej nore stvari. In ker sem (Snoopy) v svojih najboljših in najbolj ustvarjalnih letih, saj pri skoraj sedmih, ali če rečemo po človeško, imam že 40 plus, menda vem kaj več od teh nedoraslih glav.
Adolescentski pametnjakoviči
Tako je taglavna smrklja, ki je oh in sploh pametnjakovička že zato, ker hodi v takšno razvpito šolo človeških genialcev in ji gre tam tudi naravnost odlično, prišla na precej bizarno idejo, da bi midva s Sukie postala vegana.
Ma jebela miš, kaj je z njo? Očitno, je res, kar pravijo, da preveč mozganja škodi in da tako razvijamo zgolj in le fahidiotizem. Aha, tu imate dokaz o škodljivosti šolskega sistema, gospod minister!
Zame bila njena domislica res višek bistroumnosti, ker ne samo, da sva se midva s Sukie, hišna in izključno notranja mačka, morala odpovedati živahnim voluharjem, plazilcem in ostali golazni, kot našemu ulovu pravite vi ljudje, zdaj bi nama rada presneta mula vzela še industrijsko pripravljene brikete in mehko hrano, ki jo zaradi ojačevalcev okusa tako požrešno in z veseljem goltava. Res bedno do konca.
Kuharija raje svinjarija
S tako naloženo ekspertizo vsevednosti o prehranjevanju mačk v malih sivih celicah se je naposled naša skoraj polnoletna gospodična lotila veganskega eksperimenta. Odločila se je, da jed pripravi kar sama, zato nama je skuhala zelenjavno mineštro z ješprenjem, ki je še kar nekako dišala. O njenih kuharskih veščinah raje ne bi kaj preveč razpredal, saj me razumete.
Trapasta Sukie ji je seveda nasedla. Naivka mačja! To skuhano čorbo je res zapopadla, a jo tudi izpljunila – in njene žalostno široke oči so me gledale, da me je kar stisnilo pri srcu. Mogoče je pa mislila, da je to tista kurja juhica, ki nama obema z veseljem tekne, kaj pa vem. Užaljena je bila tudi kuharica, saj sta najini posodi ostali polni.
Fuj, briketi!
Presneti pes in mačka! Poskusa še ni bilo konec. Gospodična človek so potem naštudirali in odkrili, da za nas mačke že lahko kupiš vegansko hrano. Sem kar obmoknil, ker se mi je mijav zataknil v grlu. Jo bo pa kar kupila, se je odločila, ker če zadeva obstaja, potem so mačke že veganke. Logika pa taka!
Čez nekaj dni sva tako prejela paket – bili so veganski briketi za občutljive mačke. Dala nama jih za zajtrk in večerjo. In mislite, da sva jih pojedla? Mijav, odpade! Še dobro, da je človeški foter popenil zaradi najinega mijavkanja, saj sva bila strašno lačna, ker en dan brez konkretne hrane namreč pusti otipljive posledice – pokazala sva se v najlepši možni luči namreč in potrdila, da tudi midva spadava v kategorijo občutljivih mačkov, ko je najin želodec prazen.
In naposled sva škrnicelj vegi briketov le zagledala v kanti za smeti in najino življenje se je vrnilo v nestresno rutino, če ravno nama je popolnoma jasno, da poskusa spreobrnjenja še zdaleč ni konec in da bova brezmesno svinjarijo še kdaj dobila servirano.
Pa da ne pozabim, še opozorilo za vse reševalce planeta in mačk: če tudi nas pitate z žitaricami in te celo pojemo, smo mačke mesojede živali.
